Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.
Vipavska dolina v zadnjem desetletju postaja vse bolj prepoznavna predvsem zaradi odlične gastronomske ponudbe, bogate naravne in kulturne dediščine ter raznovrstnih možnosti za dejavnosti v naravi. Kombinacijo vsega smo izkusili na kolesarski turi od Ajdovščine do Vipavskega Križa.
Ajdovščina ima večstoletno industrijsko dediščino, moč Hublja je v tem okolju v različnih obdobjih spodbudila veliko podjetniških začetkov. In ravno iz Ajdovščine prihaja eden izmed najbolj znanih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in inovator na področju električnih letal.
V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.
Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.
Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.
Slovensko lutkarstvo na avstrijskem Koroškem živi že pol stoletja in ob tej častitljivi obletnici koroški lutkovni ustvarjalci gostujejo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Danes bodo odigrali svoje uprizoritve, predvajali dokumentarni film ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile njihovo delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah njihovih predstav. Jubilejna uprizoritev, ki prihaja na naš oder Mrličožerec se tako ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem.
Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Če vam kdo po telefonu ali prek spleta ponuja bajne zaslužke ste lahko 100% prepričani, da gre za takšno ali drugačno obliko goljufije. In še to: vaša banka na ta način od vas nikoli ne bo zahtevala ne osebnih podatkov ne podatkov o bančnem računu ali bančni kartici. Pravzaprav je dovolj da veste to.
Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. O graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu govori gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oziroma čez Vrhovlje in Plave, z nami deli Majda Korenjak iz Podsabotina.
Potem, ko se je v Mariboru zaslišala sirena za začetek neposredne nevarnosti, so najdeno letalsko bombo na gradbišču na Teznem uspešno dezaktivirali. Nekaj minut pred 11.00 je sirena naznanila konec nevarnosti. Ljudje, ki so se zjutraj morali umakniti iz območja se lahko vrnejo, preklicana je tudi prepoved zadrževanja na prostem na območju od 400 do 600 metri od najdišča. S prizorišča se oglaša Sara Zmrzlak.
Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.
V Mariboru so 80 let po silovitem bombardiranju zavezniških letal še vedno prisotne ostaline tistih časov.
V finalu dražbe za podpisano čelado, s katero je Peter Prevc v Planici še zadnjič pristal na najvišji stopnički in poletel v športni pokoj, je največ, 30 tisoč evrov, ponudil Samo Kupljen, (Bauhaus), ki izkupiček namenja otrokom iz projekta Botrstvo.
Pomembno je, kaj dajemo vase, toda v izobilju ponudbe, popustov in akcij pogosto spregledamo, kakšna je prehranska vrednost hrane, ki jo kupujemo, kako zdrava ali nezdrava je ta hrana, največkrat pa ostane tudi povsem zakrito, kakšna je okoljska in družbena škoda v ozadju tega, kaj se znajde na našem krožniku.
Tokratna reportaža je lahko zamisel za planinski izlet po marsikomu neznanih krajih, umik v samoto, pa tudi knjižni namig. Marjan Bradeško, sicer magister računalništva, je začel pisati že v osnovni šoli in nadaljeval s članki za Planinski vestnik. Avtor dveh popotniških vodnikov in dveh poslovnih priročnikov je v svoji zadnji knjigi Hodim, torej grem, ki je njegovo prvo leposlovno delo, opisal marsikomu neznane kraje, ki jih je raziskal in prehodil.
Mina Prevc je bila gostja v planiškem studiu Vala 202. Kljub napornemu in čustvenemu koncu tedna v Planici pravi, da se počuti dobro. Ko je enkrat prebit led v četrtek, je vse lažje, priznava. V pogovoru spregovori tudi o tem, kako sinova doživljata Petrovo športno upokojitev.
