Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Giannis Antetokounmpo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Antetokounmpo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Giannisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Giannisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo. Kaj o Giannisu menijo mladi, ki danes igrajo na betonskem igrišču z njegovim emblemom, kakšne so podobnosti z Luko Dončićem, kaj o Giannisu pravi Goran Dragić? Po grškem košarkarskem derbiju Panathinaikos-Olympiakos je posebej za Val 202 govoril najmlajši izmed bratov, Kostas Antetokounmpo.
Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?
Slovenski hokejisti se odpravljajo v Pariz, kjer jih čakata prijateljski tekmi s francosko reprezentanco. Ti bosta zadnji pred svetovnim prvenstvom v Bolzanu. V finalu državnega prvenstva odbojkaric pa se bodo zvečer še tretjič pomerile Kamničanke in Mariborčanke. Kamničanke bi z zmago že potrdile naslov državnih prvakinj.
Zadnje dni nas je pretresla novica, da ima eden najvidnejših in najvišjih sodnikov v državi – SP! Predsednica parlamenta, tudi sama sodnica, a brez SP-ja, se je tako razhudila, da je zahtevala, da sodnik odstopi. O nezdružljivosti sodniške službe s čemerkoli drugim, je govorila. Ker menimo, da nasprotniki sodniških SP-jev nimajo prav, danes nekaj o teoriji in praksi te priljubljene zaposlitvene oblike.
Mesto rdečega prahu je vzdevek, ki se je kar nekaj desetletij držal Jesenic in ki danes zagotovo ne velja več, saj že pogled na dolino pokaže, da je rdeči prah že zdavnaj preraslo zelenje. Jesenice marsikdo povezuje tudi s priseljevanjem, da je to mesto, v katero se je v 60. letih prejšnjega stoletja priselilo veliko delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, in seveda s hokejem.
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?
Pianist, komponist in glasbeni producent Tine Grgurevič Bowrain je nenavadna, široka, nepredvidljiva glasbena osebnost. Svojo večžanrskost, nadžanrskost, lahko bi rekli tudi nežanrskost je predstavil v tokratni oddaji IZŠTEKANI na Valu 202. Na pot se je podal z več kot dvajsetčlansko posadko: z godalnim triom, spevskim zborom in s številnimi gostujočimi pevci. Prerez skozi pestro delo zadnjih let so mu med drugimi pomagali izvesti basist Jani Hace, tolkalka Lola Mlačnik, pajdaš iz dua Not Exactly Lost Luka Uršič Kalu ter pevke Kiki, Maša Bogataj in Marina Martensson. Akustičnost ni bila vprašanje, pač pa imperativ.
Slovenski hokejisti se odpravljajo v Pariz, kjer jih čakata prijateljski tekmi s francosko reprezentanco. Ti bosta zadnji pred svetovnim prvenstvom v Bolzanu. V finalu državnega prvenstva odbojkaric pa se bodo zvečer še tretjič pomerile Kamničanke in Mariborčanke. Kamničanke bi z zmago že potrdile naslov državnih prvakinj.
V peti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Tjaša. Njeno ime je v Sloveniji čisto običajno, ni pa povsod tako. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.
Za jadralce se končujejo olimpijske kvalifikacije oziroma regata zadnjih možnosti, kakor pravijo tekmi v kraju Hyeres. Za zadnje vozovnice v Pariz se poteguje tudi številčna slovenska reprezentanca.