David Guetta / Foto: Ellen Von Unwerth

V tem tednu je na lestvici Slo Top 30 kar deset ponovnih uvrstitev in še tri novosti. Najvišje uvrščena novost je  zbirka pesmi in izvajalcev Bravo Hits 77 na šestem mestu.

Druga novost je skupina Gossip in plošča A Joyful Noise na 29. mestu, tretja pa Katie Melua – Secret Symphony (30.mesto). Na omenjeni zbirki Bravo uspešnic  so med drugim Madonna, Katy Perry, Alex Clare, Nicki Minaj, David Guetta, Sean Paul, K’naan in Cascada, skupaj pa je na dveh CD-jih kar 33 pesmi. V tem tednu je na lestvici Slo Top 30 zdaj že sedemindvajsetič na vrhu lestvice Adele z albumom 21. Ne sicer zaporednih 27 tednov, temveč s sestopom in ponovnim skokom na vrh.

Slo Top 30 je lestvica najbolj prodajanih plošč v Sloveniji (podatki za obdobje od 7. do 13. maja 2012). Lestvica je interaktivna: katero koli mesto lahko delite na Facebooku ali Twitterju. Gumbi so na desni.

Legenda:
PT – prejšnji teden
NM – najvišje mesto
TNL – tednov na lestvici

Big Foot Mama

Z osrednjim gostom Expressa pevcem skupine Big Foot Mama Gregorjem Skočirjem, smo iskali izhod. In tudi našli smo ga le nekaj ur pred uradnim izidom in predstavitvijo njihove sedme studijske plošče z naslovom ‘Izhod’. Zvečer pa nam bodo Big Foot Mama igrali nove skladbe, in sicer ob 20. uri v SiTi Teatru.

Slovenska evrovizijska delegacija je v torek odpotovala proti prestolnici Azerbajdžana. Pred odhodom smo na kratko spregovorili z našo predstavnico Evo Boto. Slišali boste, kako se počuti komaj šestnajstletno dekle, ki se bo natanko čez teden dni znašlo na evrovizijskem vrtiljaku.

Foto: flickr

Kulturniki nasploh, še posebej pa samozaposleni, se že nekaj časa počutijo ogrožene na vladnem nakovalu.

Tolče jih  rebalans letošnjega proračuna, pa prepoved sklepanja avtorskih pogodb, pa vladno varčevanje pri naročilih … Med sprejemanjem nove uredbe o samozaposlenih v kulturi se sprašujejo, zakaj s tako ihto udrihati po nekom, ki je že tako ali tako pristal na negotovo preživljanje, ki je odvisno zgolj od lastnih ustvarjalnih sposobnosti in prilagajanja izmuzljivemu kulturniškemu trgu.

The Beatles (vir: Gobierno de la Ciudad de Buenos Aires, Flickr)

Malokrat se zgodi, da svojega otroka imenujete po sebi. Imena največkrat izbiramo glede na popularnost v določenem obdobju, zato je logično, da je statistično nekomu, ki se je rodil leta 1972 ime drugače, kot je njegovemu potomcu leta 2012. Kakšen okus so imeli starši v sedemdesetih in kakšnega imajo danes?

Glasbena zmešanka: Helter Skelter

Tale datira v leto 1968 in je doživela ogromno interpretacij ter cel kup zapisov o skritih in ne skritih pomenih besedila. Ne malo jih je ob za Beatle neverjetnem zvoku zapisalo, da je Helter Skelter skladba, ki je nevede označila začetek glasbene smeri in zvoka, ki je pozneje prerasel v heavy metal. Ne malo se jih s to trditvijo ne strinja. Kakorkoli, Helter Skelter so načelo kuštravci, tradicijo so vzdrževali še mnogi.

Helter Skelter so v zadnjih minutah preigrali še skupina U2, Oasis in nemška metal core zasedba Caliban ter različica, ki je nastala v domačem hip-hop smučarskem miljeju.

Foto: flickr

V tokratni Ambulanti na Valu 202 smo predstavili novost: bronhoskopijo v sedaciji, preiskavo dihalnih poti, ki je zdaj za bolnika manj boleča in tudi strah  je veliko manjši.

Takšno preiskavo že nekaj mesecev edini  v državi opravljajo v  bolnišnici na Golniku, kjer na leto opravijo okoli 1.600 bronhoskopij.

V Ambulanti 202 smo predstavili tudi pripravo novih smernic pri obravnavi otrok s tuberkulozo, ki tudi pri otrocih ne narašča. V Sloveniji na leto za tuberkulozo zboli od 170 do 180 ljudi.

Na piedestalu smo gostili Katarino Avbar s prvo samostojno ploščo ‘Beležnica’.

Beležnica je dokument časa, v katerem živimo, poln refleksij, življenjskih zgodb, začinjen z zdravo mero humorja in tragike. 12 avtorskih pesmi zaznamujeta prečiščen in izviren jezik ter iskren izpovedni slog, obogaten s preprostimi priredbami Petra Dekleve.

Katarina Avbar je literarna komparativistka in kantavtorica. Po rodu je iz Novega mesta, živi in dela pa v Ljubljani. Na glasbeno prizorišče je stopila leta 2005, ko je ustvarila glasbo za plesno predstavo PLES ALi IŠČE se Lily Marlen koreografke Rosane Hribar. Sledili so nastopi na Festivalu slovenskega šansona leta 2007, na 7. in 8. izdaji festivala kantavtorske glasbe Kantfest (2009 in 2010) ter na koncertih in kompilaciji Rokerji pojejo pesnike 6 in 7. Katarinina pesem Odkar te ni, pri kateri je sodelovala s producentom Aldom Ivančičem, je bila objavljena na kompilaciji Vala 202: Val 09 – Imamo dobro glasbo.

Je tudi avtorica besedila in glasbe pesmi Ne reci nič, ki jo je leta 2008 in 2011 na festivalu šansonov La Vie En Rose izvedla Vesna Zornik. Od leta 2009 v okviru gledališča Glej razvija projekt Poslušaj, ki se pod mentorstvom Mitje Vrhovnika Smrekarja ukvarja z ustvarjanjem glasbe za gledališče in film.

Prvenec Beležnica Katarine Avbar je nastal s sodelovanjem glasbenika in producenta Petra Dekleve. Ploščo je v zbirki Goga Musica izdala Založba Goga.

Koncertna predstavitev Beležnice bo v torek, 22. maja, ob 20.00 v gledališču Glej v Ljubljani.

Radijska predstavitev Beležnice, glasbenega prvenca Katarine Avbar,  v oddaji Na piedestal  (16.05.’12) na Valu 202.

Foto: MMC rtvslo

Tokrat je bil gost pogovorne športne oddaje na Valu 202 Dagmar Šuster, direktor zveze za avtošport AŠ 2005 in član ekspertne skupine, ki v okviru direktorata za šport pripravlja osnutek novega zakona o podpori športu.

V prvem delu oddaje je pogovor tekel o slovenskem avtomobilizmu v luči pravkar končanega relija Saturnus, največje slovenske avtomobilistične prireditve. Šuster zavrača ideje, o kakšnih večjih spremembah v slovenskem prvenstvu v reliju, od preusmeritve k dirkalnikom na dvokolesni pogon do vključitve v kakšno širše regionalno prvenstvo. V šali dodaja, da bi v svojem življenju rad doživel samo še dirkališče v Sloveniji.

V zadnjem delu oddaje, v pogovoru o športni politiki v Sloveniji, se je Šuster zavzel za razdržavljenje športa. V osnutku zakona o podpori športu, ki ga pripravlja ekspertna skupna, katere član je, ne bo več strokovnega sveta, ne bo več državnega razdeljevanja sredstev, pač pa naj bi večjo vlogo in odgovornost prevzel Olimpijski komite Slovenije. Če le-ta ni pripravljen na strukturne spremembe, Šuster omenja možnost ustanovitve vzporedne krovne športne organizacije.

Namenjen je poudarjanju pomembnosti informacijskih tehnologij in infrastrukture in usmerjanju pozornosti na možnosti, ki jih družbam ponuja uporaba interneta.

Vuk Ćosić

Svetovni dan informacijske družbe zaznamujemo tudi v Sloveniji.

“Izraz informacijska družba je retorična osvežitev, koncept, ki se lepo sliši. V resnici gre za veliko več, za nove družbene okoliščine, v katerih države opravljajo veliko regulatorskega dela in se prilagajajo  veliko spremembam” pravi Vuk Ćosić, spletni strateg.

Slovenija je informacijska družba in kazalci Evropske Unije kažejo na naš napredek. Po nekaterih podatkih smo celo nad povprečjem. Napredek je viden v oblikah e-izobraževanja in e-storitev. Ćosić govori tudi o manjši avtoriteti učiteljev, saj so danes učenci bolj vešči v komuniciranju  in dobro vedo, kako svet komunicira.

K boljši informacijsko razviti Sloveniji pomagajo tudi digitalne storitve države za državljane. Zagotovo poznate e-upravo, ki omogoča oddajo dohodninske napovedi preko spleta. Na internetu lahko registrirate svoj avtomobil ali podjetje ali uporabljate kakšno drugo storitev.

V poročilu Združenih narodov o elektronski upravi za leto 2012 smo pristali na 25. mestu. Od leta 2010 smo napredovali za štiri mesta. Res je, da veliko število storitev že lahko opravimo preko spleta, vprašanje pa je, koliko se slovenski državljan vključuje v dane možnosti. Ćosić pravi, da ni pomembna količina upravnih postopkov na spletu, ampak vključenost državljanov, da opravljamo te storitve preko digitalnih tehnologij.

V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.

Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.

“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.

Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko.  “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri  jezike:  grško, angleško in francosko  se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.

Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.

V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.

“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”

Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je  pri nas  ni.”

Foto: leosaumurejr, Flickr

Je vprašanje, ki si ga zastavlja mati samohranilka. Podedovala je premoženja pod hipoteko, država pa je s socialno pomočjo iz nje naredila dolžnico. Kje se konča socialna država?

Nova socialna zakonodaja je namreč močno posegla v socialne transferje nekaterih ljudi in jih potisnila v hudo stisko. Vse do novih odločb, za katere si je država vzela več mesecev časa, so ljudje dobivali socialna izplačila po starih odločbah. In zdaj jih bodo nekateri morali vrniti. Računalnik je pač vrgel ven svoj rezultat.

Naši sogovornici so znižali denarno socialno pomoč, ki ji je po zakonu ne bi smeli. Na centru za socialno delo so ji dejali, da se bo pač nekako že morala znajti.  Sociologinja Vesna Leskošek meni, da je napaka, ko je država odločbe razveljavljala za nazaj, podobna kot napaki, ki se je zgodila ob izbrisu:

“Država bi morala obvezno poslati domov obvestila o tem, kako jim bo prenehala kakšna pravica, pod kakšnimi pogoji in kaj se bo zgodilo. Če to ni bilo narejeno, gre za eno najhujših pravnih napak, ki se lahko zgodijo.”

Marija Sajovic z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve priznava, da telefoni na ministrstvu sicer pregorevajo, a analizo storjenih napak na centrih za socialno delo bodo šele naredili.

Naša sogovornica Maja bi rada imela le normalno zaposlitev, da bi otroku lahko nudila dostojno življenje in da ne bi več trpela. Če ji želite pomagati, se obrnite na novinarja prispevka Gorazda Rečnika ali Maji direktno nakažete denarna sredstva (podatki za UPN):

Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA

IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 130

Koda namena: CHAR
Namen:  ZA MAJO

Foto: Maribor2012.eu

Maribor gosti Nobelove nagrajence za mir.

V panelni diskusiji »Zakaj dialog in solidarnost v globalni krizi?« so sodelovali: XIV. Dalajlama Tenzin Gyatso, Rigoberta Menchú Tum, prof. Muhammad Yunus in dr. Lučka Kajfež Bogataj.

“Ljudje ne bi smeli hoditi v banke. Banke bi morale priti k ljudem,” je med drugim izpostavil prof. Yunus.

Ob soočanju z globalno krizo je dialog v najširšem pomenu besede edina sprejemljiva možnost, ki prinaša dolgoročne pozitivne odgovore in rešitve.

Muhammad Yunus v Mariboru. Foto Maribor2012.eu

Pomen in vrednost dialoga sta se v sodobnosti pokazala kot nuja na vseh življenjskih ravneh, so se v pogovoru s sociologom prof. Rudijem Rizmanom strinjali sodelujoči.

“Mislim, da se moramo hitro ozavestiti, da ta sistem ne deluje za nas,” je povedal bangladeški bankir in ekonomist Muhammad Yunus.

“To čutimo, o tem govorimo, toda še vedno upamo, da nam bo nekako uspelo s starim. Malo popravljamo tukaj, malo tam in upamo, da se bomo jutri prebudili in bo vse v redu. Čeprav vemo, da tako zagotovo ne bo šlo. Težav ne bodo rešili majhni popravki.” 

Prof. Yunus je bil leta 2006 “za svoje prizadevanje ustvariti ekonomski in socialni razvoj z dna” nagrajena z Nobelovo nagrado za mir.

Yunus je tudi prejemnik več drugih mednarodnih priznanj, med drugim Svetovne nagrade za hrano.

“V običajnih bankah moraš za sklenitev posla priti v poslovalnico. Mi smo to obrnili. Rekli smo: Ljudje ne bi smeli hoditi v banke. Banke bi morale priti k ljudem.” 

Dalajlama: “Nekdo iz vesolja bi padel v smeh”

Dalajlama je preprosto poudaril, da sta dialog in solidarnost enostavno nuja za boljši svet ki si ga vsi želimo. V tej težnji se kot človeštvo ne bi smeli opirati na religije, ki so del sistema.

Požel je val smeha, ko je omenil, da če bi nas nekdo gledal iz vesolja bi verjetno padel v smeh: tako majhen planet, 7 milijard nas je, pa se vseskozi samo prepiramo in pobijamo, uničujemo med seboj …

“Budistična modrost govori o povezanosti vsega,” je poudaril Dalajlama.

Skupna usoda

Rigoberta Menchú Tum je povedala, da je kriza globalna in da Majevsko ljudstvo nanjo gleda kot na dekadenco človeštva, tako v materialnem, kot tudi socialnem in duhovnem smislu.

Rigoberta meni, da bi dialog in solidarnost morala postati reakcija na krizo in pravzaprav bi mi morali vsi privzgojiti nekakšno kulturo dialoga in solidarnosti na vseh ravneh …

Pomembno je, da se zavemo, da kakršna koli že bo usoda, bo skupna nam vsem.