Mednarodno uveljavljena strokovnjakinja na področju kemije, pedagoginja in znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer pravi, da bi morali biti vsi ustvarjalni sanjači. Že več kot pol stoletja nas prepričuje, da je pamet boljša kot žamet in da je znanje, s katerim ustvarjamo dobrine, naša priložnost. V svetu širi filozofijo združevanja raziskav, inovacij in izobraževanja ter sodelovanja znanosti in gospodarstva. 

Prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer se je po dvajsetih letih življenja v Veliki Britaniji vrnila v Slovenijo, kar je pogumna odločitev: ''Ko sem se pripravljala na selitev, sem zapakirala 240 škatel, ki jih zdaj že tri mesece odpiram, pa jih je še vedno ostalo sto. Zelo težko kaj vržem stran, nisem članica  družbe odmetavanja, na marsikaj si tudi vezan s spomini … ''

Kariero znanstvenika primerja s hojo na goro, pravi, da je vmes nekaj razburljivih sten, sicer pa veliko grušča, vzpenjati se je treba korak za korakom, sopihati, garati. Še vedno dela po osem, deset, dvanajst ur na dan: ''Ja, to me ''gor drži''. Vsako razmišljanje je hoja na goro. Čim bolj se vzpenjaš v višino, več vidiš, skromnejši postajaš.'' Njeno življenje je kot roman, poln optimizma in upornosti. Svoje znanje je kot profesorica kemije na Univerzi v Ljubljani prenašala na številne generacije študentov, opravljala je najrazličnejše funkcije v domačih in tujih ustanovah in profesionalnih združenjih.

Svetovno je zaslovela s svojimi metodami multidisciplinarne sinteze znanja. Deluje v okvirih Organizacije združenih narodov, Svetovne banke, Evropske unije. Dobila je številna državna in tuja prestižna priznanja. V pogovoru s Tatjano Pirc je nedeljska gostja prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer povedala marsikaj, zaradi česar zdaj še bolj razumemo, zakaj je bila v domovini vir nelagodja in negotovosti: ''Ker sem vedno opozarjala na stvari, ki so jih namenoma pometli pod preprogo. Ja, sem sitnarila … ''